»Behramova grozljivka je precizna obsodba turške patriarhalne družbe, ki zlorablja in si podreja ženske. V svoji kritiki je dovolj dosleden, da 'odpustka' ne nameni niti svojemu protagonistu: Cemal je tako zaverovan v svojo predstavo o Zeynap in o sebi kot njenem rešitelju, da je pripravljen privoliti v nezamisljiva grozodejstva. Njegovo razumevanje 'rešitve' dekleta je samo druga oblika posedovanja. Cansu Türedi, osedlana z na prvi pogled enodimenzionalno vlogo zombija, je pravo odkritje; iz okorne klade se postopoma levi v nekaj veliko bolj ... če že ne človeškega, pa vsaj lucidnega.«
»Na novo in trajno je spisal 'pravilnik' svojega poklica – njegov največji prispevek stroki je bil, da je populariziral metodološko igro (ang. method acting), zelo interpretativen, čustveno motiviran slog nastopanja, ki je v obrt vnesel nove globine in nianse. V primerjavi z njim je večina sodobnikov kar naenkrat delovala plitko in plehko.«
»Osrednje vprašanje zmagovalnega filma letošnjega Cannesa, sodne drame Anatomija padca, ni, ali je Sandra ubila svojega moža ali ne. Boljše vprašanje je: bi kateri koli odnos prenesel hladno obdukcijo pod drobnogledom porote?«
»Trikotnik žalosti razume, kako absurdno je, kadar se bogataši okitijo s plaščem progresivnosti, zato – morda v trenutku samozavedanja – svoje like z brodolomom pomeče z ladje: na njihovem Titaniku jih bo namesto dostojanstvenega orkestra na dno spremljal miks europop uspešnic.«
»Film se ne ukvarja s filozofskimi vprašanji o vojni, ameriškem militarizmu ali pasteh toksične moškosti, je pa vsaj pripravljen pomežikniti lastni nečimrnosti.«
»Dave Johns, ki je v resnici stand up komik in nima obsežnih izkušenj s filmsko igro, uteleša Slehernika, osameli glas razuma v morju norosti. Njegov Daniel ni fatalističen, v usodo vdan posameznik, zato je še toliko težje gledati, kako ga birokratsko kolesje počasi drobi.«
»Von Donnersmarck poskuša v enem samem velikopoteznem loku 'ujeti bistvo nemške duše, zgodovino 20. stoletja in razvoj sodobne umetnosti, ob tem pa raziskati še vprašanja (zgodovinske) krivde in predvsem odpuščanja.'«